04/574-51-30 solagorje@osgorje.si
Etika in vrednote

KULTURA

Osnovna šola Gorje

ETIKA IN VREDNOTE

KULTURA

Razred: 8.a

 

V razredu je v času projekta o kulturi prišlo do menjave razredništva. Pri razredničarki iz prvega ocenjevalnega obdobja so si ogledali film Plastik fantastik. (Slovenski dokumentarec o plastiki, njenih vplivih na nas in okolje.)

V tem ocenjevalnem obdobju sem kot nova razredničarka s to temo nadaljevala.

Najprej smo si zastavili vprašanja:

  • Kaj je vrednota?
  • Ali je vrednota narava, Zemlja, voda , zrak?

Sledil je razgovor o filmu.

Ugotovili smo , da se vse prične s kulturo posameznika v odnosu do zgoraj naštetih naravno danih vrednot.

Po skupinah so se pogovarjali o svojem odnosu do naštetih vrednot.

Slediti so morali štirim naslovom:

  • Kako jaz osebno prispevam za ohranjanje spoštovanja do narave?
  • Kaj vem, da ne delam prav?
  • Kaj sem opazil, da so me v šoli poskušali opozoriti na te vrednote
  • Na kaj bi lahko opozoril jaz?

 

Vsako temo so pisali na določen barvni list. Kaj delam dobro na zeleno barvo, kaj slabo na rdečo barvo, opažena opozorila na modro barvo …

Razgovor o tem je tekel dve razredni uri. Plakate bomo še izpopolnili in v šoli obesili ob dnevu Zemlje 22. aprila.

 

Zg. Gorje, 19. 2. 2015                                                    Razredničarka: Mira Žemva

Osnovna šola Gorje

RAZRED: 9. A, 9 .B

Cilji:

  • učenci razmišljajo o kulturi,
  • učenci se pripravijo in sodelujejo na področju glasbene, likovne, plesne umetnosti ter pri branju poezije,
  • spodbujanje učencev k branju poezije in razmišljanju o poeziji.

 

Metode dela:

  • metoda razgovora,
  • metoda igranja vlog,
  • metoda opazovanja, zaznavanja in občutenja,
  • metoda referata,
  • metoda ovrednotenja dela.

 

Oblika dela: individualno in skupinsko delo, delo v parih.

 

Literatura in viri:

  • zapisi iz domačih branj od pouka slovenščine (A. Ilc: Komadi),
  • PP predstavitev učenk o Ivani Kobilici,
  • Zbirka pesmi S. Kopinšek: Ljubezenke.

 

OPIS POTEKA RAZREDNE URE

  1. Učiteljici Brigita Škufca in Klavdija Koman nagovorita učence devetih razredov. Učence seznanita s svojim razmišljanjem o kulturi.

UVODNA MOTIVACIJA:

  1. Učiteljica Klavdija predstavi dva gosta, Martina Knaflja iz 7. a razreda in Ivano Kikelj iz 8. a razreda, ki zaigrata na svoja instrumenta. Martin odigra dve pesmi na harmoniko, Ivana zaigra na violino. Učiteljica Brigita jima zastavi vprašanja, ki se nanašajo na njuno igranje.

Z uvodno motivacijo se v razredu dvigne pozitivna klima in učenci naj bi se nekoliko bolj sprostili.

 

Med igranjem učenec Matic Jelenc fotografira dogajanje v razredu.

 

Naslednji učenec, ki igra na harmoniko, je Klemen Rozman. Potrudi se, da nam zaigra pesem Na Roblek bom odšel. Ostali učenci ga spodbujajo s taktom ploskanja po melodiji.

 

Ob zaključku glasbene umetnosti posamezni učenci preberejo svoje razmišljanje o kulturi (doma so sestavili krajši zapis o kulturi). Pri tem sodelujejo tako fantje kot dekleta.

JEDRO

 

  1. Učiteljica v nadaljevanju pokaže knjižico Ljubezenke, ki jo je napisala Simona Kopinšek. V knjižici so zbrane ljubezenske pesmi, primerne za najstniško obdobje.

Učiteljica izbere učence, ki preberejo pesmi: Najbolj moj, V naši ulici, Na obali sanj in Skoraj Pariz.

(Cilj umetnosti poezije je bilo v spodbujanju branja in razmišljanju, da je poezija lahko nekaj lepega tudi v najstniškem obdobju in da nas lahko obogati ter razvije srčno kulturo.)

 

Sledi razmišljanje o poeziji Andreja Ilca, ki je napisal Komade. Učenki Rebeka Hudovernik in Kaja Larisi prebereta svoje razmišljanje o Ilčevi poeziji.

 

  1. Napovemo novo področje kulture, likovno umetnost. Kaja Larisi in Tina Bernik sta doma pripravili PP predstavitev o umetnici Ivani Kobilici. Pri svoji predstavitvi uporabljata IKT ter računalnik. Predstavita njen način slikanja in njene veličastne slike.

 

Sledi napoved glasbene točke, plesa, na katerega sta se pripravili Kristina Čop in Špela Skumavec.

 

 

 

ZAKLJUČEK

 

  1. Učence na koncu povprašamo za njihovo mnenje o drugačni razredni uri. Ravnatelj izrazi svoje mnenje o uri.

 

Za čisti zaključek učenci skupaj zapojejo pesem Slovenija, ki so se jo naučili pri glasbeni vzgoji.

 

UČITELJICI: BRIGITA ŠKUFCA IN KLAVDIJA KOMAN

Unesco šola

Srečanje Unescovih šol 22. 11. 2011

V torek, 22. 11. 2011, smo na naši šoli gostili 12 gorenjskih šol, ki so priključene k UNESCU. Šole, ki so se udeležile srečanja, so bile: OŠ Stražišče Kranj, OŠ Poljane, OŠ Cvetka Golarja Škofja Loka, OŠ Frana Saleškega Finžgarja Lesce, OŠ Koroška Bela Jesenice, OŠ prof. dr. Josipa Plemlja Bled, OŠ 16. decembra Mojstrana, Ekonomska gimnazija in srednja šola Radovljica, Gimnazija Jesenice, Gimnazija Škofja Loka, OŠ Davorina Jenka Cerklje na Gorenjskem, OŠ Toneta Čufarja Jesenice in seveda naša šola, OŠ Gorje. Za njih smo pripravili program:

do 13.45 ure

prihod udeležencev in zbor v šolski avli OŠ Gorje

od 14. do 15. ure

kulturna prireditev

od 15. do 16.30 ure

delo po delavnicah:

  1. a)likovna delavnica (tema Pokljuška soteska),
  2. b)kulinarična delavnica,
  3. c)športna delavnica (ogled dela Pokljuške soteske).

ob 16. 35 do 17. ure

poročanje o svojih doživetjih

od 17. do 18. ure

druženje ob pripravljeni hrani in odhod domov

 

Učence in mentorje smo razdelili v tri delavnice. Iz tabele je razvidno, koliko in kateri udeleženci so gostovali pri nas.

Likovna delavnica

 

Mentor: Primož Poklukar

Kulinarična delavnica

 

Mentorica: Tatjana Pintar

Športna delavnica

 

Mentorica: Francka Jensterle

Ostali mentorji:

Majda Kosec

Nives Košir

Darja Pikon

 

Ostali mentorji:

Simona Jereb

Doroteja Podgrajšek

Irena Pungerčak

Nancy Bohak

 

Ostali mentorji:

Bojana Novak

Polona Zidarevič

Martina Sodja

Žiga Konjar

Ana Prevc Magušar

Milica Jesenovec

Učenci:

  1. 1.Stanko Žnidar, OŠ Gorje
  2. 2.Nejc Černe, OŠ Gorje
  3. 3.Sara Kosmač, OŠ Stražišče
  4. 4.Laurent Resman, OŠ Lesce
  5. 5.Maj Križaj, OŠ Lesce
  6. 6.Žan Kolman, OŠ Lesce
  7. 7.Rok Sitar, OŠ Lesce
  8. 8.Laura Koželj, OŠ Koroška Bela
  9. 9.Gal Žvegelj, Gimnazija Jesenice
  10. 10.Mark Noč, Gimnazija Jesenice
  11. 11.Daša Štalc, Gimnazija Škofja Loka

 

Učenci:

  1. 1.Tina Korošec, OŠ Gorje
  2. 2.Veronika Jakopič, OŠ Gorje
  3. 3.Blagoj Tasev, OŠ Gorje
  4. 4.Tina Ržek, OŠ Poljane
  5. 5.Vesna Mudri, OŠ Poljane
  6. 6.Ema Pšeničnik, OŠ Koroška Bela
  7. 7.Žiga Šolar, OŠ Bled
  8. 8.Patricija Županovič, OŠ Mojstrana
  9. 9.Karla Pernek, OŠ Mojstrana
  10. 10.Maša Pikon, Srednja ekonomska gimnazija Radovljica
  11. 11.Laura Gasser, Srednja ekonomska gimnazija Radovljica

Učenci:

  1. 1.Ana Marolt, OŠ Gorje
  2. 2.Ana Medja, OŠ Gorje
  3. 3.Urška Tepuš, Oš Stražišče
  4. 4.Miha Polak, OŠ Bled
  5. 5.Nataša Klopčič, OŠ Davorina Jenka Cerklje na Gorenjskem
  6. 6.Nina Jelič, OŠ Davorina Jenka Cerklje na Gorenjskem
  7. 7.Sumejja Lekovič, OŠ toneta Čufarja Jesenice
  8. 8.Adelina Tiganj, OŠ Jesenice

 

 

Učenci in mentorji so po končanih delavnicah poročali ostalim udeležencem o svojih doživetjih in vtisih. Udeleženci v likovni delavnici so risali motive Pokljuške soteske s tehniko oglja, v kulinarični delavnici je lepo dišalo po kokosovih kroglicah in obloženih kruhkih, športniki so se sprehodili po Pokljuški sotesk in se tako okrepili s svežim zrakom in naravnimi lepotami Pokljuške soteske.

Naše srečanje smo zaključili ob prigrizku, za katerega so poskrbeli mentorji z učenci kulinarične delavnice.

Nekaj fotografij z dogodka je spodaj, več pa na tukaj.

 

unesco srecanje 22 nov 20110000 unesco srecanje 22 nov 20110002 unesco srecanje 22 nov 20110003 unesco srecanje 22 nov 20110004
unesco srecanje 22 nov 20110008 unesco srecanje 22 nov 20110011 unesco srecanje 22 nov 20110014 unesco srecanje 22 nov 20110016
unesco srecanje 22 nov 20110021 unesco srecanje 22 nov 20110025 unesco srecanje 22 nov 20110026 unesco srecanje 22 nov 20110033
unesco srecanje 22 nov 20110039 unesco srecanje 22 nov 20110046 unesco srecanje 22 nov 20110050 unesco srecanje 22 nov 20110055

 

Evropska vas
Osnovne šole občin Bled, Bohinj, Gorje in Radovljica v sodelovanju s Šolo za ravnatelje in Evropsko hišo Maribor gradijo Projekt Evropska vas 2006 -2012
Osnovne šole občin Bled, Bohinj, Gorje in Radovljica v sodelovanju s Šolo za ravnatelje in Evropsko hišo Maribor gradijo ob dnevu Evrope, 9. maju, EVROPSKO VAS.
Osnovnošolci sedmih osnovnih šol in učenci Glasbenih šol Radovljica in Jesenice, ter otroci iz Vrtca Bled, Radovljica, Enote vrtca Gorje in Knjižnica A. T. Linharta Radovljica predstavljajo države Evropske unije in Evropsko unijo.Z EVROPSKO VASJO želimo predstaviti države, članice Evropske unije tako, kot jih vidijo mladi. Učenci predstavljajo države, njihovo zgodovino, kulturo, navade, običaje, narodne noše, glasbo, kulinariko in recepte tradicionalnih jedi.Projektno delo poteka od novembra do maja. Države učenci predstavljajo na zaključni prireditvi, ki je od leta 2006 do leta 2011 potekala na Bledu. Poleg stojnic pripravijo tudi kulturni program na katerega povabimo predstavnike veleposlaništev držav Evropske unije, župane iz občin sodelujočih zavodov in ravnatelje zavodov ter predstavnike lokalnih turističnih organizacij.Mladi predstavljajo svoje misli in ideje o kulturnem mozaiku Evrope in Sloveniji kot delu tega mozaika.
Z EVROPSKO VASJO želimo spodbuditi medkulturno razumevanje, toleranco in solidarnost.
logoti brez_knjiznice_za_splet
SR-glava splet_1 logo knjiznica_splet
Evropska vas 2006 – poročilo
Evropska vas 2007 – poročilo
Evropska vas 2008 – poročilo
Evropska vas 2009 – poročilo
Evropska vas 2010 – poročilo
Evropska vas 2011 – poročilo
Evropska vas 2012 – poročilo
 evropska vas 2013
Evropska vas 2013 – poročilo

 

Turizmu pomaga lastna glava

Turizmu pomaga lastna glava 2014/15

»Ko bo izginila čebela z obličja Zemlje, bo človek preživel le še štiri leta, saj ko ni več čebel, ni več opraševanja, ni več rastlin, ni več živali, ljudi …« (Albert Einstein)

Več si preberite na povezavi Projektna_naloga_Cebelarska pot_2015

Turizmu pomaga lastna glava 2012

Tradicionalni slovenski zajtrk

TRADICIONALNI SLOVENSKI ZAJTRK NA OŠ GORJE 2014

Tretji petek v novembru je razglašen za dan slovenske hrane. Šole, vrtci in ostali vzgojno-izobraževalni zavodi že več let zapored pripravljamo Tradicionalni slovenski zajtrk. Zakaj ravno zajtrk in ne malica ali kosilo? Zajtrk je najpomembnejši dnevni obrok, saj s pravilno sestavljenim zajtrkom našemu telesu zagotovimo eno četrtino energije, ki jo potrebuje čez dan. O tem govori pregovor, za katerega ste vsi gotovo že slišali: »Zajtrkuj kot kralj, opoldne jej kot meščan in zvečer kot berač.«

Bolj kot to, da naj bi bil naš zajtrk obilen, je pomembno, da zajtrkujemo redno in da vanj vključimo živila iz različnih skupin. Z dobrim zajtrkom naše telo torej oskrbimo s prepotrebno energijo in hranili, ki nam pri šolskem delu pridejo še kako prav. Zato nam zjutraj ne sme biti škoda časa za zajtrk. Tudi letos smo posebno pozornost namenili dobavi svežih, kakovostnih živil iz lokalnega okolja. Jedli smo črn kruh, ki so ga iz domače moke zamesile in spekle pridne roke Andrejke Razinger z Blejske Dobrave. Maslo je iz domačega mleka izdelala Katarina Zupan iz Radovne. Sveže mleko so nam zagotovili na kmetiji Pr’ Jeričo iz Spodnjih Gorij. Čebele so medičino nabirale na cvetlicah gorjanskih travnikov. Seveda ne smemo pozabiti tudi truda čebelarja. Jabolka pa so dozorela v sadovnjaku Pr’ Jernejc iz Hraš pri Lescah. Pogovoru o vsebinah Tradicionalnega slovenskega zajtrka smo namenili še eno šolsko uro. V prvem razredu so z zanimanjem prisluhnili besedam gorjanskih čebelarjev Jožeta Bernika in Jožeta Kosmača o življenju čebel. Drugi razred se je odpravil na obisk kmetije Pr’ Kamneko, kjer jim je gospodar Filip razložil vse o pridelavi mleka. Četrti razred je obiskala Betka Čop, ki je učencem predstavila, kako na njihovi kmetiji poteka pridelava mleka. Petošolci so se odpravili na Čebelarsko učno in izobraževalno pot v Gorjah, ki so jo zagnani člani Čebelarske družine Gorje odprli v letošnjem septembru. Šestošolci so je pri pouku gospodinjstva pogovarjali o pomenu zajtrka, pri praktičnih vajah pa bodo znanje do konca šolskega leta še poglobili. V 7. a je bil zajtrk poseben, domač, sproščen, zares srčen. Nekateri so bili še precej zaspani, drugim se je mudilo naprej v službo … Vse je bilo kot doma. Vabilu se je odzvalo kar nekaj staršev. Vsak je zbranim v par besedah povedal, kakšen odnos do zajtrka ima sam, kako mu v vsakodnevni naglici uspe vzeti si čas, kako na zdravo hrano navaja svoje otroke … Samo za zraven, za pokušino, pa smo si ob domači hrani privoščili še medenjake mame Marijane, lanene ploščice in kaljeno lucerno mame Mateje ter sir mame Katarine. Peto šolsko uro so prisluhnili še predavanju o čebelah. Osmi razred je pri uri zgodovine raziskoval, kaj so jedla starodavna ljudstva. Devetošolci pa so pri kemiji raziskovali kislost posameznih vrst sadja. Za najbolj kislo se je izkazala limona, najmanj pa kaki. Kislost so dokazovali s pH metrom in indikatorji. Zanimala jih je tudi sestava barvil, zato so napravili kromatografijo barvil. V spodnji avli smo pripravili tudi priložnostno razstavo izdelkov učencev.

 

Naj zajtrk ne ostane samo prazna črka na papirju. Postati mora navada – zdrava navada.

Galerija fotografij

Zbrala in zapisala: Asja Sodja, vodja šolske prehrane na OŠ Gorje

 

Otroke, mladino in širšo javnost seznanjamo o pomenu zajtrka, pomenu in prednostih lokalno pridelanih živil oziroma živil, ki so pridelana oziroma predelana v Sloveniji, pomenu kmetijstva in čebelarstva in o pravilnem ravnanju z odpadki. Pomembno je tudi ozaveščanje o pomenu zdravega načina življenja, vključno z gibanjem in športnimi aktivnostmi. V petek, 21. 11. 2014 bomo tudi na naši šoli za vse učence izvedli Tradicionalni slovenski zajtrk. Zbor je ob 7. 20 v šoli. Zajtrkovali bomo: črn kruh, maslo, med, mleko in jabolko. Vsa živila so lokalnega izvora. Galerija fotografij

Ustvarjalnice
Shema šolskega sadja

Shema šolskega sadja 2014/15

Na naši šoli že peto leto vstopamo v projekt »Shema šolskega sadja in zelenjave«, katere namen je, da učencem poleg redenih obrokov ponudimo še dodaten obrok sadja in/ali zelenjave. Tako kot prejšnja leta bomo razdelitve opravljali enkrat tedensko, med poukom. Učenci ob vsaki razdelitvi izvedo tudi nekaj zanimivosti o sadju oziroma zelenjavi, ki jo delimo.

Click here to learn more

 SPOŠTOVANI STARŠI in UČITELJI!

 Shema šolskega sadja na naši šoli živi že četrto leto.

IMG 4649

Po ideji Maje Arnež narisal Primož Poklukar.

 

 

Na naši šoli smo pri vključitvi v projekt SŠS smo sledili zaskrbljujočim statistikam o prehranjevalnih navadah slovenskih otrok in mladostnikov. Rezultati kažejo, da zaužijejo premalo sadja in zelenjave, ter preveč mastne in sladke hrane ter sladkih, gaziranih pijač. Našim učenkam in učencem želimo na ta način približati rednejše uživanje svežega, sezonskega ter domačega sadja in zelenjave. Zato jim bomo ponudili veliko zdravih prigrizkov kot nadomestilo sladkarij in mastnih ter slanih prigrizkov. Želimo jim privzgajati kulturen odnos do hrane.

 

 

Sveže sadje in zelenjavo bomo delili predvidoma enkrat tedensko do konca šolskega leta. Ob vsaki delitvi bodo učenci izvedeli tudi nekaj zanimivosti o razdeljeni vrsti sadja oziroma zelenjave. Sodelovali bodo na literarno-likovnem natečaju. Iskali bomo šolski simbol SŠS. V okviru decembrskih delavnic bomo pripravili delavnico priprave sadnih sokov na kateri boste lahko sodelovali tudi starši. Vse izdelke bomo sproti razstavljali na oglasni deski v spodnji avli.

 

 

Evropska komisija je po obsežni študiji ugotovila, da je SŠS eden od ukrepov, ki bi lahko dolgoročno pripomogel k izboljšanju trenutnega stanja. V ta namen je Evropska unija Državam članicam namenila določeno finančno pomoč za brezplačno razdeljevanje sadja in zelenjave učencem, pri čemer je dala velik poudarek pomembnosti vključevanja spremljajočih izobraževalnih in promocijskih aktivnosti.

SŠS sledi dejstvu, da se med otroci in mladostniki poraba sadja in zelenjave zmanjšuje. Eden izmed ciljev SŠS je omejiti naraščanje pojava prekomerne telesne teže in debelosti pri otrocih. Slednja namreč povečuje tveganje za nastanek številnih bolezni sodobnega časa (sladkorna bolezen tipa 2, srčno-žilne bolezni, rak, osteoporoza, itd).

 

A. Sodja, vodja projekta SŠS

 

 

Obvestilo

V ukrepu sodelujoča ministrstva so v sodelovanju izdelala novo spletno stran za Shemo šolskega sadja in zelenjave.

Vabimo vas, da si spletno stran ogledate ali všečkate na Facebooku. Spletna stran je namenjena tako učencem, kot tudi staršem in učiteljem.

Torej, da bomo izvedeli še več o tem, pokukajmo tja.

Na natečaju so izbrali »šolarčka iz sadja in zelenjave« ter ga oblikovali v logotip sheme.

Shema solskega sadja

Izmenjava Gӧttingen, Nemčija

Nekaj informacij o izmenjavi

Zadnjih šest let na gorjanski šoli poteka izmenjava za učence 8. razreda. Vsaka generacija ima dve srečanji – eno v Gorjah in eno v Göttingenu. Izmenjavo s šolo Theodor-Heuss-Gymnasium iz nemškega mesta je začela učiteljica angleščine in nemščine Tanja Belec leta 2007. V prvih dveh letih sta z njo sodelovali učiteljici Asja Sodja in Biserka Lazar. V šolskem letu 2009/10 sem nemščino na šoli začela poučevati jaz in s tem prevzela tudi vodenje izmenjave. Tisto leto so sodelovali še učenci OŠ A. T. Linharta Radovljica z učiteljico Mojco Gubanc. Zaradi lažje organizacije pa so v naslednjih letih spet sodelovali le učenci OŠ Gorje. Pri izvedbi izmenjave mi pomaga učiteljica Biserka Lazar, seveda pa dobro sodeluje celoten kolektiv.

Theodor-Heuss-Gymnasium se nahaja v centru Göttingena. Ta evropska šola je usmerjena v večjezičnost svojih učencev, ki jih je na šoli preko 1000. Tako imajo veliko izmenjav za starost med 12. in 18. letom. Ravnateljica Ulrike Koller je zelo ponosna na sodelovanje s Slovenijo. Nemške učiteljice, ki so sodelovale v teh letih so: Gabriele Koch, Bärbel Müthing, Rita Klauser, Astrid Leroux in Sandra Bender.

Namen izmenjave je predvsem medkulturno spoznavanje in soočanje s samostojnostjo. Večina učencev je z izmenjavo zelo zadovoljnih, s prijatelji, ki so jim določeni, se izredno dobro ujamejo in ob koncu se vedno težko poslovijo. Z vsake izmenjave se vrnejo polni pozitivnih vtisov, novih znanstev, izkušenj in nekateri nova prijateljstva ohranjajo tudi kasneje!

V Nemčiji se imamo vedno lepo, zato se tudi v Gorjah potrudimo in za goste pripravimo pester in zanimiv program. Vedno dobro sodelujejo tudi starši, ki so pri izmenjavi zelo aktivni. Učenci si vsakokrat naberejo veliko novih izkušenj, si razširijo obzorje in si najdejo nekoga iz tuje dežele, s katerim bodo lahko še dolgo ostali v stikih in morda tako pripomogli k boljšim odnosom med narodi Evrope.

Ana Fon

Predstavitev spletna stran PP

Prijavni list Gorje

Vtisi o izmenjavi september 2014

Izmenjave 2013/14 se je udeležilo 14 učencev: Ana Gomilar, Rebeka Hudovernik, Matic Jelenc, Erazem Izidor Kamšek, Ahac Kikelj, Rok Kozamernik, Laura Lepir, Tina Mužan, Urška Ovsenek, Tina Peterman, Ana Skumvač, Tevž Šimnic, Manca Zalokar in Jerca Zrim.

Drugi del izmenjave z Nemčijo je potekal v Göttingenu med 24. 9. in 30. 9. 2015. Kot vsako leto so učenci na vožnji domov svoje vtise zapisali in tukaj je izbor najbolj zanimivih:

V sredo, 24. 9. 2015, smo ob 10:02 odšli iz Lesc proti Münchnu. Vozili smo se nekaj ur in prispeli v München. Tam smo imeli uro in pol časa za Burger King in ostalo. Nato smo se usedli na vlak in ob 21h prispeli v Göttingen, kjer so nas pričakale družine. (Erazem)

Družina, pri kateri sem živel, je ravno prenavljala hišo. Zio ima dva brata in eno sestro. (Ahac)

Naslednji dan smo zelo zgodaj vstali in odšli z avtobusom v šolo (THG), ker smo šli na ogled šole, pozdrav ravnateljice in v svojo učilnico, kjer smo se pogovarjali o prihodu k družini. (Manca)

Rebeka, Ana S., Manca in jaz smo bile skupaj pri pouku španščine. Ko je zazvonilo, je učitelj prišel v razred in začel predvajati nekakšno glasbo po zvočniku. Nemci so nam povedali, da je bilo to prvič in da tega še nikoli niso poslušali. Šele sredi pouka je učitelj ugotovil, da ima v razredu tudi štiri slovenske učenke. Nemci so delali neke vaje, nas pa je učitelj malo povprašal, od kod prihajamo. Pri nemškem pouku je zelo drugače, saj se lahko pogovarjajo, pijejo in smejijo – pri nas pa to ni dovoljeno. (Jerca)

V šoli smo ostali dve uri, nato pa odšli v vojaški muzej. Bilo je zelo dolgočasno. (Laura)

V petek smo se dobili na železniški postaji in se odpeljali v Hannover. Peljali smo se z dvonadstropnim vlakom, kakršnega še nikoli nisem videla. Tam smo šli v živalski vrt. (Ana G.)

Po ogledu smo imeli zopet prosto. Punce smo odšle v Primark in nakupile nova oblačila. Bil je zelo zabaven dan. Zvečer smo se vsi dobili na nogometnem igrišču, tako kot vsak večer. (Laura)

Za vikend me je družina peljala v Wolfsburg v muzej Phaeno, kjer je bilo zelo zanimivo. Preizkusili smo veliko eksperimentov. V Wolfsburgu smo šli tudi v Outlet, ker so izdelki znanih znamk znižani. Zvečer smo se družile z Lauro in njeno Nemko. (Ana G.)

V soboto so me peljali na zajtrk v mesto. Jedli smo v lepi restavraciji ob cerkvi. Kasneje smo šli na sprehod ob starem zidu okoli mesta in na vrh zvonika cerkve, kjer se je odprl lep razgled na celotno mesto. (Tina M.)

V soboto smo odšli v Wolfsburg, najprej v Phaeno, nato pa na nogometno tekmo Wolfsburg : Werder Bremen. Tam je bilo 30 000 gledalcev. Zvečer smo šli še k Maticu in Jakobu, kjer smo prespali. (Erazem)

Tudi mi smo si ogledali tekmo. Navijal sem za Wolfsburg in zmagali so 2:1. (Tevž)

V soboto me je Maren peljala v cerkveni kamp, kjer mi je bilo sprva zelo čudno, vendar se je na koncu izkazal za super stvar. (Laura)

V soboto so me peljali v Berlin. Vstali smo ob 6h. Šli smo samo Jonas, njegov oče in jaz. Njegov oče Stefan je bil zelo zabaven. Po mestu je hodil zelo hitro, zato sva mu z Jonasom komaj sledila. Videli smo zelo veliko stvari. Tam smo tudi prespali. Bilo mi je zelo všeč, ker sem videl veliko novega. Jonasu je bilo dolgčas, ker je že vse velikokrat videl, ker so včasih živeli v Berlinu. (Rok)

Med vikendom smo se odpravili na izlet. V soboto smo se odpravili v srednjeveško mesto Goslar. Na izlet smo šli skupaj s Tevžem in Aleksom. Philippov oče nama je razložil zgodovino mesta. Šli smo tudi na razgledni stolp in si pogledali mesto. Šli smo tudi v Phaeno. To je znanstveni muzej, ki je podoben hiši eksperimentov. (Tina P.)

Čez vikend smo šli na nogometno tekmo, na grad in na gokarte. Veliko časa smo preživeli na trampolinu, na igrišču pa igrali nogomet. (Ahac)

Vsak dan smo jedli v kakšni restavraciji, česar nisem vajen. Vedno se tuširajo zjutraj. Všeč mi je, ker je vse blizu… gozd, trgovine in restavracije. Vsi v družini so zelo prijazni. Vedno smo se zabavali in veliko igrali nogomet. (Matic)

Zanimivo mi je bilo to, da nikoli ni treba nositi copat. Pri zajtrku mi je bilo zanimivo, kako jejo jajce in kako imajo razporejene obroke. Prvič sem poskusila brazilski puding, ki mi je bil zelo okusen in vanilin ekstrakt za v krofe, ki mi je bil tudi zelo všeč. Všeč mi nista bila le nemški sir in tradicionalna klobasa. (Manca)

V Nemčiji sem zelo uživala. Opazila sem, da pri zajtrku jejo žemlje z različnimi stvarmi, a pod vse dajo maslo. Vse pijače imajo z mehurčki. Pico so naročili preko interneta, namesto po telefonu. Nikoli nimajo prižgane velike luči, vedno veliko majhnih. Imeli so zelo lepo hišo. (Ana G.)

Tukaj mi je bilo zelo všeč to, da sem imela zelo zabavno družino. Ni mi pa bilo všeč, kako so jedli zajtrk. Jedli so namreč stoje in še to samo sadje. Ni mi bilo všeč tudi to, da so jedli ananas v toastu s sirom in šunko. Najbolj všeč mi je bilo pa to, da smo se skoraj vsak dan dobili za šolo in se družili z vsemi. (Tina M.)

Meni je bila izmenjava zelo všeč. Vsi smo se imeli zelo dobro. Vedno smo imeli zelo veliko za jesti, čeprav nisem poskusila kakšne tradicionalne hrane. Edino, kar mi ni bilo všeč, je to, da znajo Nemci zelo zaplesti stvari. (Laura)

Izmenjava je bila super. (Ahac)

Nemčija in Slovenija se razlikujeta v veliko stvareh. Göttingen je zelo raven. Družine jejo obroke skupaj, so zelo mirni. Za zajtrk vedno jejo sveže žemljice. Poskusila se nekaj njihovih značilnih jedi, kot so preste, neka zelenjava, značilna za južno Nemčijo in brazilski puding. Naši učenci z izmenjave so z nami ravnali zelo lepo in prijazno. Upam, da bo takih izmenjav čim več! (Ana S.)

V torek smo zgodaj zjutraj odšli na postajo. Starši so bili zelo prijazni, ker so mi pomagali, ampak niso znali dobro angleško, ampak je bilo vse v redu. Ob 7.02 smo vstopili na vlak. Bili smo žalostni, ker odhajamo. (Tevž)

Kako sta se v Nemčiji imeli Urška in Rebeka, pa si lahko preberete v celoti:

Iz Slovenije v Nemčijo (Urška)

V sredo, 24. 9. 2014, smo se vsi zbrali ob pol deseti uri na železniški postaji v Lescah. Počakali smo vlak in se ob 10:02 namestili na vlaku proti Münchnu. V Münchnu smo prestopili in v Göttingen prispeli okoli devetih zvečer. Družine so nas že nestrpno čakale in nas ob prihodu prijazno sprejele.

Prvi dan v Nemčiji smo šli z Nemci v šlo in z njimi preživeli eno uro španščine. Potem smo eno uro sedeli v prazni učilnici in se pogovarjali o prvi noči pri družinah. V moji družini so štirje člani: oče, mami, moja partnerka na izmenjavi in njena mlajša sestrica. Vsi so zelo prijazni in dobri govorci angleščine. Po eni uri pouka nam je njihova učiteljica za verstva razkazala šolo in potem smo imeli družabne igre, kjer smo dobili take naloge, da smo se čim bolje spoznali s svojim Nemcem. Potem sva šli jaz in moja Nemka domov na kosilo, a sva po kosilu spet prišli do šole, saj smo se potem z avtom peljali do prejšnje meje med Vzhodno in Zahodno Nemčijo. Mejo so odprli pred 25 leti in vsi so bili zelo veseli, da so končno lahko šli na drugo stran. Potem pa smo si šli ogledat še stražni stolp in železno ograjo, ki je mejila okoli 1400 km Vzhodno in Zahodno Nemčijo od severa do juga. Potem smo šli domov in na igrišče. V petek smo se z vlakom odpeljali v Hannover, kjer smo obiskali njihov živalski vrt. Bil je zelo velik in v njem smo videli veliko zanimivih živali, ki jih v slovenskem živalskem vrtu nimamo. V soboto smo z družino šli v Wolfsburg, kjer smo obiskali hišo eksperimentov Phaeno. Po ogledu smo se z družino odpravili na družinsko večerjo k njihovim prijateljem. Domov smo šli šele ob pol enajstih zvečer. Naslednji dan smo z družbo šli v mesto, kjer je potekal »Gänselieselfest«, mestni praznik. Skoraj vse trgovine so bile odprte in smo šli malo po mestu in trgovinah. V ponedeljek smo šli zopet v šolo, ker so Nemci pisali test iz španščine. Slovenci smo šli spet v prazno učilnico in se pogovarjali, kaj smo delali med vikendom, imeli smo tudi malico. Potem smo se vsi skupaj odpravili v mesto, kjer smo imeli nekaj časa, da smo rešili učne liste in šli po trgovinah. Potem smo šli domov in kasneje na nogometno igrišče, kjer smo se pogovarjali in podajali žogo.

V torek pa sem vstala zelo zgodaj, ker smo morali na vlak. Imeli smo zajtrk in potem smo se odpeljali na postajo. In tako se je naša izmenjava zaključila uspešno. Imela sem se zelo dobro in izvedela sem veliko novih stvari. Imela sem zelo dobre gostitelje, ki so bili zelo prijazni do mene. Nemčija se mi zdi zelo velika, raznolika in lepa država. Videla sem ljudi vseh ras in veliko lepe narave.

V Nemčiji pa imajo tudi zelo različne navade od Slovencev. V šoli so lahko v čevljih in malico prinesejo od doma. Izvedela sem tudi, da starši želijo svoje otroke zelo mlade bolj osamosvojiti in jih pustijo same v trgovino ali v mesto s kolesom že tudi pri petih letih. Imajo tudi zelo različne in dobre jedi. Nemčija mi je zelo všeč!

Izmenjava 2014 (Rebeka)

Z mojo nemško prijateljico sva se že od začetka dobro razumeli. Pri prvem delu izmenjave (potem, ko so prišli k nam) sva pridno ohranjali stike, zato se mi ni bilo težko odpraviti k njeni družini za en teden.

Pot na vlaku je bila brez dvoma dolga, a zabavna. Priznati moram, da smo bili v Münchnu kar malo prestrašeni, ko nas je učiteljica opozorila, da kradejo in se zato nismo upali preveč oddaljiti od perona. Zadnjih dvajset minut na vlaku je bilo najbolj napetih. Vsi smo imeli tremo, čeprav smo vedeli, h komu prihajamo. Ob prihodu so me prevevali mešani občutki – bila sem vesela, da bom po dolgem času spet videla prijateljico, obenem pa me je bilo strah, kako bo. Odleglo mi je šele, ko sem dala roko tudi mami moje prijateljice, saj je mogoče spoznavanje in poslavljanje od staršev najbolj neprijetno. Za razliko od moje družine, sem ta teden prebila pri enostarševski družini (starši moje nemške prijateljice so namreč ločeni, ona pa je edinka). Čeprav sta moja in njena družina različni, sem se pri njej dobro počutila. Predstavljala sem si, da bom stanovala v mestu, a sem se zmotila. Ronja je živela v vasi, dvajset minut iz mesta. Čemur so oni rekli vas, se je meni zdelo bolj mesto, mesto za njih pa je bilo zame velemesto. Hiša moje družine je bila zelo majhna in bolj skromno opremljena. Opazila sem, da ni bilo ene stene, ki ne bi bila polepljena s slikami in razglednicami iz držav, ki sta jih Ronja in njena mami obiskali. Izvedela sem namreč, da zelo veliko potujeta in predvidevam, da denar raje porabita za potovanja kot za hišo. Ronja zelo dobro govori angleško in to brez naglasa, kar mi je bilo všeč, saj so nekateri tako zavijali po nemško, da jih sploh nisem razumela. Ronjina mami je angleško govorila v redu, a sem zaznala dokaj močen nemški naglas.

Prvi dan se mi ni zdel najbolj posrečen, saj mi je bilo pri pouku španščine neznansko dolgčas. Bilo je zelo čudno, saj so v dveh urah napisali le en miselni vzorček in večina razreda se je pogovarjala in sprehajala. Za kosilo učenci lahko odidejo domov, kar mi je bilo všeč. Midve sva na primer kosili pri Tini in njenem nemškem prijatelju. Kar mi pa ni bilo všeč, je bil izlet v muzej na meji med vzhodno in zahodno Nemčijo, saj smo ostali samo v zgradbi, nismo si ogledali zunanjih eksponatov, na poti do dejanske meje pa smo se še izgubili. V petek je bilo zelo zabavno. Obiskali smo živalski vrt v Hannovru in se ob tem zelo zabavali – bolj kot živali so nas zanimali vodni tobogani in igrala. Popoldne sem bila na obisku pri Manci in Dorothee, kjer smo se igrale monopoli in ob smehu krepile trebušne mišice. Vikenda pri družini sem se zelo veselila, tudi zato, ker je vikend pomenil več spanja (prvi dan sva morali vstati petnajst do šestih, saj se z avtobusom do mesta voziš eno uro). V soboto smo se skupaj z Jerco odpeljali v Phaeno – znanstveni muzej na princip hiše eksperimentov. Tam smo ostali do poznega popoldneva, pa si še vseeno nismo pogledali vseh poskusov. Takoj iz muzeja sva se z Ronjo, Jerco in Mailin odpeljale k Manci in Dorothee na obisk, kjer smo ostale do enajstih. V nedeljo mi je Ronja najprej razkazala vas v kateri živi, potem smo se odpeljale na grad Plesse, a na žalost nismo mogle na razgledni stolp. Potem smo se odpravili v mesto, kjer je bilo nenormalno veliko ljudi zaradi občinskega praznika (Gänselieselfest). Odprte so bile tudi trgovine, ki po navadi v nedeljo niso. Z Ronjo sva sami hodili po mestu in opazila sem, da ga zelo dobro pozna, česar zase o npr. Radovljici ne morem reči. Popoldne smo imeli razne prigode. Namenili smo se igrati nogomet, a je bilo igrišče zaprto, zato smo tako in drugače lezli čez. Ko smo se končno odločili, kjer bomo – za ali zven ograje, smo se imeli res super. V ponedeljek v mestu ni bilo preveč zanimivo, saj smo morali reševati liste o mestu, ki so bili v nemščini in v naši skupini nam niso nič povedali, za kaj natančno gre in na koncu je Philipp prepisal od druge skupine. Na pikniku smo se imeli v redu, čeprav je bil nekam kratek. Na kajakih smo se špricali z vodo, da smo bili vsi premočeni. Kot po navadi je bilo zadnji dan na igrišču najboljše in čas je hitro minil. Na koncu smo ostali še Ana, Jerca, jaz in naše »Nemke«. Malo smo se pogovarjale o vtisih in doživetjih. Prišle smo do zaključka, da smo se imeli res super. Zadnji dan sva z Ronjo prespali pri Jerci in Mailin, zaradi odsotnosti Ronjine mame, s katero sva se poslovili že v ponedeljek zjutraj.

Slovo ni bilo težko, saj sva si z Ronjo obljubili, da se še obiščeva. Tudi z drugimi Nemci in Nemkami sem se zelo dobro razumela. V spominu mi bo najbolj ostal izlet v živalski vrt, Phaeno, zadnji dan na igrišču in pa seveda plezanje čez ograjo.

Iz Nemčije odhajam z lepimi spomini (in slikami) ter z veliko novimi izkušnjami in prijateljstvi.

Predstavitev izmenjave 2015_2016

 

 

Izmenjava Ivanjica, Srbija

Mednarodna izmenjava z učenci in učitelji iz Ivanjice, Srbija 2013–2017

Mednarodna izmenjava z učitelji in učenci Osnovne šole Gorje in Osnovne šole Milinko Kušić Ivanjica iz Srbije se je začela s prvim obiskom učiteljev naše šole, ki je potekal od 2. do 4. maja 2013 v Ivanjici, v Srbiji. Z naše šole so se srečanja udeležili učitelji Melita Gerdej, Maja Prešeren Kristan, Nenad Pilipovič, Tina Sušnik in Brigita Škufca ter pomočnica ravnatelja Bojca Brejc in ravnatelj Milan Rejc.
Med obiskom smo obiskali Osnovno šolo Milinko Kušić, kjer so nam pripravili bogat kulturni program. Spoznali smo učitelje šole in se seznanili z njihovim delom in mestom Ivanjica.
Dogovorili smo se, da vzpostavimo tesnejše sodelovanje med šolama.
Fotografije so tukaj

Junija 2013 smo na naši šoli gostili obisk delegacije učiteljev Osnovne šole Milinko Kušić.
Ogledali so si našo šolo, spoznali so se z našimi učitelji in si ogledali več lokalnih turističnih znamenitosti. Obiskali smo tudi župana Občine Gorje. V času obiska smo podpisali sporazum o sodelovanju med šolama.
Fotografije so tukaj

Konec avgusta 2013 smo izvedli prvo izmenjavo učencev.
Klemen Rozman, Izidor Erazem Kamšek, Matic Jelenc, Ana Skumvač in Martin Knafelj so se v spremstvu učiteljev Melite Gerdej in Nenada Pilipoviča ter ravnatelja Milan Rejca udeležili Nušićijade, kulturnega praznika, ki je potekal v Ivanjici od 29. 8. do 1. 9. Na šolskem programu so se fantje predstavili s harmonikarskim, Ana Skumvač pa s pevskim nastopom.
Fotografije so tukaj

Izmenjava 20. do 24. april 2016
Osnovna šola Milinko Kušić  je v tem letu praznovala 180 obstoja. Prejela je tudi najvišje državno priznanje na področju osnovnih šol Republike Srbije. Na povabilo ravnatelja Osnovne šole Milinko Kušić Stevana Davidovića, smo se v četrtek, 20 aprila, odpravili na obisk pobratene šole.
Obiska smo se udeležili štirje strokovni delavci šole in štirje učenci. Delegacijo so sestavljali učenci Ana Slivnik, Martin Knafelj, Jure Mužan in Klemen Zupan, ter strokovni delavci Barbara Zalokar, Tatjana Pintar, Nenad Pilipovič in Milan Rejc.
Na poti v Ivanjico smo se ustavili v Beogradu, glavnem mestu nekdanje skupne države Jugoslavije.

Ogledali smo si nekaj kulturnih znamenitosti, obiskali Kalemegdan, Hišo cvetja, kjer je pokopan Josip Broz Tito. Videli smo tudi nogometni štadion nogometnega kluba Crvena zvezda in mnogo drugih zanimivosti.

Petek je bil namenjen druženju učencev z vrstniki iz Ivanjice. Strokovni delavci smo si ogledali samostan srbske pravoslavne cerkve Strumica iz 12. stoletja.

V soboto smo se udeležili proslave ob 180 letnici šole in podelitvi državne nagrade. Učenci so v bogatem kulturnem programu prikazali zgodovino osnovnega šolstva v Ivanjici. Na proslavi sta nastopila tudi naša učenca Ana Slivnik in Martin Knafelj.

Po proslavi je bilo svečano kosilo. Čas smo izkoristili za druženje in spoznavanje dela v šolah v Ivanjici in v Gorjah. Dogovarjali smo se o možnostih nadaljnjega sodelovanja in okvirno dorekli obisk učencev in strokovnih delavcev iz Ivanjice v aprilu 2017.

Domov smo se vrnili v nedeljo, vsi polni lepih vtisov a tudi malce utrujeni od dolge celodnevne vožnje.

Erasmus +
Skupnost šol biosfernega območja Julijske Alpe TNP
Dostopnost