04/574-51-30 solagorje@osgorje.si

V torek, 16. 10. 2018, smo v spomin na ustanovitev FAO (Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo) že triinsedemdesetič zapovrstjo obeležili svetovni dan hrane. Hrana je osnovna in ena izmed naših največjih dobrin. Statistični podatki iz leta 2012 kažejo na to, da povprečno gospodinjstvo letno za nakup hrane porabi okoli 2500 €, kar je 14 % vseh denarnih sredstev za življenjske potrebščine. Ni pa po vsem svetu tako. Številke nam govorijo o 820 milijonih kronično podhranjenih ljudi na svetu, od tega 151 milijonov otrok. Po drugi strani pa se več kot četrtina svetovnega prebivalstva sooča s problemom prekomerne hranjenosti in debelosti. Tudi pri nas je zaskrbljujoč trend naraščanja števila predebelih in prekomerno hranjenih otrok. Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje, ki je leta 2015 opravil obsežno raziskavo, je bilo v Sloveniji v šolskem letu 2014/15 debelih 6, 7 % fantov in 5, 2 % deklet v starosti od 6 do 19 let. Gorenjska regija je pod slovenskim povprečjem. V zadnjih petih letih se ta trend nekoliko ustavlja, v naraščanju pa je število podhranjenih otrok. Otroci in mladostniki uživajo premalo sadja in zelenjave. Na njihovih jedilnikih se prepogosto znajdejo energetsko goste jedi, sladki in slani prigrizki in sladke pijače. Slovenci zaužijemo preveč maščob in soli, premalo sadja, predvsem pa precej premalo zelenjave. Priporočila strokovnjakov so med 400 in 650 g dnevno, kar naj bi predstavljalo 3 do 5 enot zelenjave. Ena enota je lahko 200 g (velika skleda) surove listnate zelenjave, 100 g (skodelica) kuhane zelenjave, dve manjši papriki ali paradižnika (150 g), manjša koleraba ali pesa (100 g) ali manjša čebula (100 g).

Slovenskega izvora je manj kot polovico hrane (40%), ki jo zaužijemo, saj delež pridelave pada. V letu 2013 smo tako največ hrane uvozili iz sosednjih držav (Madžarska, Avstrija, Italija in Hrvaška). Istega leta je povprečen Slovenec proizvedel 72 kg odpadne hrane, kar je 64 % manj kot v letu 2008. Kaj lahko storimo, da bi se ta količina še zmanjševala? Priložnosti je zelo veliko. Hrano, ki nam ostane, tako lahko porabimo kasneje ali kot sestavino druge jedi.

Letošnja tema svetovnega dneva hrane je “Naša dejanja so naša prihodnost” ali po zdravi kmečki pameti – kar boš sejal, to boš žel. Kaj lahko mi kot skupnost in posamezniki naredimo za zmanjševanje lakote v svetu? Na videz prav veliko ne, važno pa je, da s hrano ravnamo spoštljivo in obzirno. Nekaj idej smo zbrali z učenci, ki obiskujejo izbirni predmet Načini prehranjevanja in so predstavljene na priložnostni razstavi v spodnji avli šole.

Na šoli izvajamo številne aktivnosti, ki učenke in učence vzpodbujajo k zdravemu načinu prehranjevanja. Tako smo ob letošnjem svetovnem dnevu hrane pripravili degustacijo tropskega sadja, ki izhaja iz dežel v Južni Ameriki, Aziji … Okušali smo fisalis, karambolo, mango, pomelo, pitajo, papajo in kumkvat. Že imena so nenavadna, okusi pa še bolj.

Zapisala: Asja Sodja, vodja šolske prehrane na OŠ Gorje

Dostopnost