Petek, 22. 9. 2017: najlepši dan V ŠN je vreme prihranilo za “najvišji” pohod, na 1510 m visoko Tromejo. Razlike v kondiciji otrok smo izničili z odhodom manjše skupinice eno uro prej na pot. Na vrh so prišli 14 minut pred glavnino. Čudovito okolico smo ujeli v enkratne slike. Na vrhu smo se na toplem soncu razvajali celo šolsko uro, seveda na najožjem slovenskem delu. Za konec ŠN pa so fantje pokazali svojo moč … Za čudoviti teden se iskreno zahvaljujemo odlični ekipi doma CŠOD Planica, učiteljem Mini, Mateji, Tanji, Mihu, osebju v kuhinji, hišniku in vsem, ki omogočajo izpeljavo te ŠN. Hvala staršem za zaupanje in vsem, ki ste nas spremljali na tej spletni strani.
Četrtek, 21. 9. 2017: kolesarjenje do Gozda Martuljka je potekalo v čudovitem, skoraj kičastem jesenskem vremenu. Jutranje temperature so se približale 0 stopinjam, zato so bile kapa in rokavice obvezen del kolesarske opreme. Spodnji Martuljški slap je po obilici deževja res mogočen in bučen, vsekakor vreden ogleda. Na poti smo se ob spomeniku poklonili Juretu Robiču, petkratnemu zmagovalcu RAAM-a. Ostalo je še ravno toliko časa, da smo lahko za nekaj kratkih minut uživali v lepotah jezera Jasna nad Kranjsko Goro. Orientacijski tek in kratek tečaj nordijske hoje nas je zaposloval popoldan. Sledi še zaključni večer, jutri “osvojimo” Tromejo in smo že v Gorjah … Ja, kar je lepo prehitro mine … Pozdravček od vseh učen(k)cev in spremljajočih učitelj(ev)ic.
Sreda, 20. 9. 2017: za občutke in doživetje “kraljevski” pohod je za nami. Tamar je pač biser. Tokrat je bil celo v snežni kulisi okoliških vršacev z Jalovcem na čelu. Sončno in ne premrzlo vreme nam je omogočilo enkratno plezanje v skali. “Strah je od zunaj votel, navznoter ga pa nič ni” je bilo vodilo Mateje in Mine, inštruktoric v plezalnem vrtcu. Čisto vsi plezalni nadobudneži se niso ravno strinjali … Izvir Nadiže pa tudi že dolgo ni bil tako vodnat in bučen. Pitje vode iz izvira – privilegij. Ob taki kulisi in vremenu bi se človek pred kočo v Tamarju kar trajno utaboril … Namesto tuša v koči bi lahko uporabil tokrat obilen slap na Črnih vodah. Za piko na i “kraljevskega” dne, športni kralj, nogomet. Umetna trava v Planici je kar ječala pod močjo nogometnih udarcev Gorjancev. Večerne štafetne igrice v telovadnici so omogočile lažji prehod v spanec … Snežni pozdrav iz Planice.
Torek, 19. 9. 2017: ja, ti vremenarji, žal so prav napovedali … Zato pa imamo vedno v ŠN tudi plan B. Nekaj programa v domu (teorija orientacije) in kratek skok s pelerinami in dežniki do “bisera”, Zelencev. Zvečer pa za lahko noč še zanimivo planinsko predavanje s prekrasnimi slikami slovenskih gora. Jutri odidemo do planinske koče v Tamarju in upamo, da se bo dalo plezati v skali in priti do izvira Nadiže. Pozdrav od vseh v Planici.
Ponedeljek, 18. 9. 2017: varno smo prispeli v Planico, sedaj pa bomo poizkušali prelisičiti vreme in vremensko napoved, ter izpeljati ves predvideni program v naravi. Lep pozdrav v Gorje.
Pohod na razgledno točko na Ciprniku, od koder snemajo polete v Planici, je potekal v pravem aprilskem vremenu. Vseeno je bil razgled kar vreden truda. Rateče so zaradi obilnega dežja dobile velikansko jezero. Ko pa smo se spustili do vznožja skakalnic nas je ogrelo in posušilo sonce. Na vrh skakalnic se nismo vzpenjali sami, tudi močerad se je trudil … Ko sediš na vrhu ene največjih letalnic na svetu se vedno počutiš majhnega in spoštljivega do naših športnih junakov. Pod nogometnim igriščem, kjer je sneg in so urejene tekaške proge, smo se spraševali zakaj ni nikogar od slovenskih tekačev in biatloncev na njih … Za konec dneva pa tradicionalna “klasika”, nočni pohod. Tokrat v pelerinah ob obilnem dežju. Romantično, ni kaj … Pozdrav v Gorje od vseh nas v Planici.
