04/574-51-30 solagorje@osgorje.si

POROČILO

DRUGAČNOST NAS BOGATI: Z Unescovimi  temami – medkulturno učenje, medkulturni dialog, mir, človekove pravice, strpnost, sodelovanje – želimo učencem približati svet drugačnih, jih učiti in naučiti strpnosti, medsebojnega sodelovanja in spoštovanja, nenasilnega reševanja konfliktov, predvsem pa življenja brez predsodkov. Želimo, da učenci v drugih kulturah, navadah, običajih, narodih, pri ljudeh s posebnimi potrebami … najdejo nekaj lepega, dobrega, pozitivnega, nekaj, kar našo družbo bogati. Na šoli smo opravili kar nekaj dejavnosti na zgoraj predstavljene teme.

Na OŠ Gorje smo v okviru nacionalnega projekta Drugačnost nas bogati izvedli naslednje aktivnosti:

  1. RAZREDNE URE: 6. in 7. razred:
  • Vsak razred je pri 2 razrednih urah namenil čas človekovim pravicam. Pogovarjali smo se o drugačnosti (drugačnost v rasi, veroizpovedi, spolu, značaju …).
  • Ogledali smo si posnetek (kratek film) o drugačnosti, sledile so naloge, ki se navezujejo na posnetek o drugačnosti, in nato razredna ‘debata’ o drugačnosti in strpnosti (barva kože, veroizpoved, jezik …), povezava do kratke reportaže:

http://www.veselasola.net/ucne_poti/pil-enakopravnost/index#state=1

  • Z opisi držav so učenci spoznavali različne/drugačne kulture, ob življenjskih zgodbah pa druge načine življenja (medpredmetno povezovanje: SLJ, DKE, GEO).
  • Razredno uro smo namenili drugačnosti po spolu in se pogovarjali o pridobivanju enakopravnosti obeh spolov. Učencem smo pokazali fotografije žensk (Mary Wollstonecraft, Harriet Beecher Stowe, Marie Curie, Indira Gandhi), ki so si z različnimi dejavnostmi prisvojile enakopravnost, prepoznavnost v svetu, da so zmogle tako družbeno vlogo kot moški, ter brali njihove zgodbe. Učenci so odgovarjali na naslednja vprašanja: Je v teh zgodbah pomemben le spol ali tudi družbeni položaj/status. Kako sta povezana? Kaj vas je pri zgodbi pritegnilo? Kaj presenetilo? Imajo udeleženci občutek, da se morajo za kaj boriti? Za kaj? Kaj je bilo pomembno tem ženskam? So junakinje? So kaj posebnega?
  1. KULTRNI DAN: od 6. do 9. r.:
  • V goste smo povabili glasbeno instrumentalno skupino, ki so jo zastopali učenci in starejši s posebnimi potrebami – AVTISTI. Imajo izreden posluh za glasbo. Zaigrali so nam Fantom iz opere. Na kulturni dan smo se pripravili pri uri slovenščine – na vsebino zgodbe in na vedenje o tem, da smo si ljudje različni in da je vsak spoštovanja vreden. Po predstavi smo imeli druženje z nastopajočimi.
  1. LIKOVNA UMETNOST: 8. in 9. razred
  • ustvarjanje z glino (Drugačnost nas bogati): Učenci so izdelovali znane osebnosti sveta, ki so si različni po barvi kože, o načinu življenja, po veroizpovedi ipd.
  1. DKE: 7. in 8. razred
  • človekove pravice v 8. r.: Ogledamo smo si Splošno deklaracijo o človekovih pravicah. Eden izmed učencev predstavi pojem OZN (Organizacijo združenih narodov). Učence so se razdelili v 5 skupin po 5 učencev: dobijo 5 pravic, ki jih preučijo in predstavijo s svojimi idejami ostalim v razredu.
  • volilna pravica žensk v 8. r.: Prebrali smo besedilo v učbeniku za predmet državljanska in domovinska vzgoja ter etika. Razdelili smo se v skupine. Ena izmed skupin predstavi sufražete (ženske, ki so se borile za politične pravice), si ogledamo znamko woman suffrage. Omenimo Emmeline Pankhrust, ki je bila pionirka ženskega političnega gibanja. Omenimo Finsko, ki je leta 1906 prva uvedla splošno volilno pravico za vse polnoletne državljane. Ogledamo si kratek film o volitvah.
  • človekove pravice v 7. r. kot projekt: Učenci so v parih raziskovali vsebino Splošne deklaracije. Razlikujejo pomen besed deklaracija in konvencija. Nekaj pravic si narišejo v zvezek. Spregovorili smo o vrstah diskriminacije: apartheid, antisemitizem, ksenofobija. Na konkretnem primeru s pomočjo fotografij, zgodbe Ane Frank in njenega dnevnika, spoznajo zatiranje Judov. Pogovarjali smo se o knjigi Deček v črtasti pižami. Nato smo prešli na Bosno in Hercegovino in kršenje človekovih pravic ter etničnem čiščenju. Na zemljevidu smo poiskali državo, povedali čas njenega nastanka in vzrok za vojno od leta 1992–1995. Prebrali smo kratko besedilo iz učbenika. Na primeru apartheida so se seznanili z Nelsonom Mandelo, raziskali njegov življenjepis, si ogledali krajši prispevek o njegovem boju za črnske pravice.

 

Zapisali:

mag. Tina Sušnik, koordinatorica Unesca na OŠ Gorje

Klavdija Koman, prof.

 

Dostopnost