04/574-51-30 solagorje@osgorje.si

Odgovorno s hrano

5. Feb, 2017

Na šoli smo se v okviru EKO ŠOLE odločili vključiti v mednarodni projekt »Odgovorno s hrano«, ki nas bo spodbujal k razmišljanju o tem, kaj jemo, od kod prihaja naša hrana in kako je proizvedena. Koliko hrane zaužijemo in koliko jo zavržemo ter kakšen je njen globalni vpliv.

V okviru projekta smo na šoli ustanovili projektno skupino učencev od 5. do 9. razreda, učiteljev in tudi drugih delavcev šole ter zunanjih sodelavcev. Že preteklo šolsko leto smo z 52 učenci opravili anketo s katero smo želeli pridobiti odgovore na zgornja vprašanja. V skupini smo odgovore analizirali, ter določili poglavitna področja delovanja. K podobni anketi smo povabili tudi starše. S posebnim vprašalnikom smo raziskali stanje v šolski kuhinji ter izpostavili glavna vprašanja, ki jih bomo obravnavali v nadaljevanju šolskega leta.

Prva tematika s katero se bomo je vpliv uporabe palmovega olja v prehrani na okolje, živa bitja, lokalno prebivalstvo in zdravje ljudi. Spomladi bomo spoznavali načela Pravične trgovine. Skozi celo leto pa se bomo z različnimi ukrepi trudili za zmanjševanje količine zavržene hrane na šoli.

dsc_0001
dsc_0002
dsc_0003
dsc_0004
dsc_0005
dsc_0006

[Prikaži diaprojekcijo]
PALMOVO OLJE
Z učenci smo pri ekoskupini raziskovali, kaj je palmovo olje, katere države ga proizvedejo največ, v katerih izdelkih se nahaja in kakšne vplive ima pridelava palmovega olja na okolje in na zdravje ljudi. Nastali so plakati, ki smo jih razstavili v spodnji avli. Učenci bodo s problematiko tudi seznanili vrstnike pri uri oddelčne skupnosti. Tiste, ki se jih bo sporočilo dotaknilo spodbujamo, naj kupujejo izdelke, ki palmovega olja ne vsebujejo. Predlagamo, da si sami pripravljamo hrano, na primer pečemo piškote, izdelamo domačo nutelo in podobno. Tudi v šoli pri pripravi hrane ne uporabljamo palmovega olja, ampak druge maščobe (npr.: maslo, sončnično in oljčno olje …).
V mesecu marcu smo se začeli pogovarjati o problematiki naraščajoče razdalje med pridelovalci hrane in potrošniki. Zelo radi posegamo po eksotični hrani (banane, avokado, ananas, mango, papaja, kokos … ), saj nas privlači njen okus, zanimiv izgled … To sadje pa pri nas ne uspeva. Vedno več hrane, ki jo uživamo tako prihaja od drugod in na svoji poti opravi na tisoče kilometrov. Pogledali smo si filmček, ki je prikazoval način pridelave banan, ki jih na plantažah oberejo še povsem zelene in jih nato obdelajo z različnimi sredstvi, ki jim pomagajo preživeti dolgo pot do naših krožnikov. Najprej jih zapakirajo v škatle in naložijo v kontejnarje, natovorijo na ladje ter pošljejo v Evropo, kjer nekaj časa počakajo še v zorilnicah. Šele nato pridejo na prodajne police trgovin. Pridelava teh monokultur na plantažah zahteva tudi neprestano škropljenje pridelka in s tem onesnaževanje zraka, podtalnice, prsti … ter tudi izsekovanje tropskega deževnega pragozda za vedno nova polja. Znana je tudi problematika nepravičnega plačila delavcem, ki opravljajo to delo. Proti temu se bori t. i. Pravična trgovina (Fair trade).
Z učenci smo se pogovarjali, da je tako bolje, da jemo sadje in zelenjavo, ki uspevata pri nas. Sestavili smo koledar dostopnosti različnega sadja in zelenjave na katerem smo s sličicami predstavili katera vrsta sadja in zelenjave je posamezen mesec na voljo. Seveda smo izbrali vrste, ki uspevajo pri nas.
V različnih kuharskih knjigah smo poiskali tudi recepte z lokalnimi sestavinami, jih zapisali in oblikovali svojo kuharsko knjigo, ki smo jo razstavili v našem kotičku.
S tem panojem želimo bralce spodbuditi k uporabi lokalne hrane, to je hrane, ki je pridelana in predelana v Sloveniji. Taka hrana je bolj varna, sveža, ni bila nabrana še nedozorela in je boljšega okusa. S tem tudi podpiramo delo slovenskega kmeta ter skrbimo za bolj čisto okolje, saj je pot do našega krožnika krajša.

Eko dan – tržnica semen

3. aprila smo izvedli Eko dan – tržnica semen, na kateri smo si izmenjavali doma vzgojena semena različnih vrtnih zelenjavnic, zelišč, cvetlic.

priprava_semen

trg_semen

trznica

Dostopnost