Ob poplavi najštevilčnejših svetovnih dni, ko že praktično vsak dan obeležujemo svetovni dan nečesa, se človek včasih premalo zaveda, kaj je tisto, kar je zares pomembno. Potreba po hrani je ena izmed temeljnih človekovih potreb. FAO (Food and Agriculture Organization) nas že od leta 1945 vsako leto spomni na to, da dostopnost do hrane ni tako samoumevna, kot se nam zdi. Po njihovi oceni je na svetu lačnih 820 milijonov ljudi, hkrati pa se v razvitejšem delu sveta zaskrbljujoče povečuje trend naraščanja prekomerne hranjenosti. Na slovesnosti v Rimu so poudarili, da bo treba pospešiti ukrepe na vseh nivojih, da bi do leta 2030 dosegli prenehanje lakote in podhranjenosti v vseh oblikah. In kaj lahko storimo mi? Na prvi pogled ne prav veliko. Kaj hitro najdemo številne izgovore … Slogan svetovnega dneva hrane »Naša dejanja so naša prihodnost« nas postavi pred dejstvo, da tudi vsako naše dejanje šteje.
Pri pouku izbirnega predmeta Sodobna priprava hrane smo pripravili priložnostno razstavo, s katero smo poizkušali predstaviti dejstvo, da zavržemo veliko preveč hrane. V svetu se zavrže tretjina pridelane hrane. Po podatkih Statističnega urada Slovenije je povprečen Slovenec leta 2017 zavrgel 64 kg hrane, kar je 11 % več kot v letu 2013. Polovico odpadne hrane so proizvedla gospodinjstva. Odstotek se je od leta 2013 povečal za 6 %. To predstavlja velik socialni, finančni (odpadna hrana je strošek) in okoljski problem, saj izgubljamo dragocene vire, čezmerno izrabljamo prst in vodo … Količine metana ob njenem razkroju vplivajo na podnebne spremembe. Odpadna hrana nastaja v vsej verigi – od proizvajalca do končnega uporabnika. Določen del odpadka (62 %) je pri pripravi hrane neizogiben (olupki, kosti, lupine …). Kaj pa lahko storimo, da ne bi metali proč že pripravljene hrane? Med odpadno hrano štejemo tudi vso hrano, ki jo odložimo na kompost ali ponudimo hišnim ljubljenčkom.
Z učenci smo zbrali nekaj predlogov, kako doma zmanjšati količino odpadne hrane:
- Načrtujmo jedilnike. Pri tem imejmo v mislih živila, ki jih že imamo v hladilniku ali shrambi.
- Napišimo si nakupovalni seznam in kupimo le tisto, kar je na njem.
- Ne nasedajmo raznim akcijam v smislu »Plačaš 2, dobiš 3«, znižanjem ipd. Kupili bomo preveč. Ne kupujmo na zalogo.
- Poskrbimo za pravilno shranjevanje v hladilniku. Pri tem poskrbimo, da živila postavimo na police po principu »First in first out«.
- Skuhajmo toliko, kot bomo pojedli.
- Ostanke obroka lahko ustrezno shranimo in jih pojemo kasneje ali pa iz njih pripravimo kakšno drugo jed.
- Oznaka »Uporabno najmanj do …« ne pomeni, da živilo na odtisnjen dan zavržemo, ampak je uporabno še kak dan.
Zapisala: Asja Sodja, vodja šolske prehrane na OŠ Gorje